Omemba: Gaja Kos

»Želje so nekaj posebej človeškega, ker jih lahko opredelimo kot zavestno doživljanje svojih motivov in potreb.«

»Res je, to je bil pomemben prehod.«

»Ampak, če bi vsak človek v vsakem trenutku (ali pa zelo pogostem obdobju) doživljal srečo, potem to najbrž več ne bi bila sreča?«

»Vsaka komunikacija ... prinaša določene informacije in ideje, ki v nas odzvanjajo na takšen ali drugačen način.«

»To je nekaj, kar se dogaja ves čas.«

»Zelo rad sem prebiral Karla Maya in Julesa Verna.«

»Danes smo s kratkimi posnetki na telefonih še bolj izpostavljeni različnim sporočilom.«

»Umetna inteligenca je tehnologija, ki ima že danes dejansko zelo velik vpliv.«

»Tisti, ki se ukvarjamo s poučevanjem, nas to skrbi predvsem pri delu študentov.«

»Zanimivo bi bilo pogledati, na kakšen način pri umetni inteligenci prihaja do konfabulacij.«

»izviren, svež in duhovit prispevek k sodobni slovenski mladinski leposlovni produkciji.«

»Gre za mednarodno prepoznan mladinski roman, ki se ponaša z izjemno kakovostjo.«

»združuje strokovno vsebino, inovativno obliko, pedagoško vrednost in vizualno privlačnost.«

»Knjiga ne le informira, ampak opolnomoči mlade bralce, da razvijejo kritično mišljenje.«

»Dobro izhodišče za debato z najmlajšimi je lahko izjemno simpatična slikanica Dve zame, ena zate (Jörg Mühle), za debato z najstniki pa recimo roman Bizarno (Sjoerd Kuyper), ki odpira cel kup zanimivih tem.«

»To žal obstaja tudi pri nas. Večkrat so poskusov cenzure deležna dela, ki so vključena v kakšen nacionalni projekt oziroma so javno bolj izpostavljena, pa čeprav so kakovostna.«

»Takih knjig je več, med njimi vse, ki ne dosegajo niti minimalnih založniških standardov – ki vsebinsko niso izvirna itd., ki nimajo kakovostne likovne podobe.«

»Na to vprašanje je zelo težko odgovoriti – terapevtska na kakšen način? Gotovo ne obstaja ena sama knjiga, ki bi enako delovala na vse najstnike.«

»Bojim se, da je knjiga v naši družbi vse manj statusni simbol; v modernih bivališčih praktično ni več videti knjižnih polic.«

»Dobro izhodišče za debato z najmlajšimi je lahko izjemno simpatična slikanica Dve zame, ena zate (Jörg Mühle), za debato z najstniki pa recimo roman Bizarno (Sjoerd Kuyper), ki odpira cel kup zanimivih tem.«

»To žal obstaja tudi pri nas. Večkrat so poskusov cenzure deležna dela, ki so vključena v kakšen nacionalni projekt oziroma so javno bolj izpostavljena, pa čeprav so kakovostna.«

»Takih knjig je več, med njimi vse, ki ne dosegajo niti minimalnih založniških standardov – ki vsebinsko niso izvirna itd., ki nimajo kakovostne likovne podobe.«

»Na to vprašanje je zelo težko odgovoriti – terapevtska na kakšen način? Gotovo ne obstaja ena sama knjiga, ki bi enako delovala na vse najstnike.«

»Bojim se, da je knjiga v naši družbi vse manj statusni simbol; v modernih bivališčih praktično ni več videti knjižnih polic.«

»Otrok, ki razvije radovednost in ga zanima, kaj se bo v knjigi zgodilo in kako se bo zgodba nadaljevala, bo tudi bolj motiviran, da se bo sam naučil brati, ker ga bo gnala notranja motivacija.«

»Žal premajhen. Knjiga ni več neka vrednota, kar konec koncev kažejo tudi razne raziskave.«

»Mislim, da je bistveno, da se ta proces začne že zelo zgodaj, tukaj je bistven vpliv družine na to, kakšen odnos bo otrok zgradil do knjig.«

»Prepričana sem, da za vsakega bralca oziroma za vsakega otroka obstaja prava knjiga, samo najti jo je treba.«

»Skrb vzbujajoča stvar, ki jo slišim med najstniki, pa je, da se celo spravljajo na vrstnike, ki berejo.«

»Gre za poglavje za otroke v predšolskem obdobju, sledijo prvo, drugo in tretje vzgojno-izobraževalno obdobje osnovne šole ter dela za srednješolce ali mlade odrasle.«